Uganke nimajo starostnih omejitev, opazili pa boste, da otroci pogosto ponudijo drugačn odgovor kot odrasli. Njihovi odgovori niso le zabavni, ampak ponudijo priložnost vpogleda v svojevrsten način razmišljanja.

Morda boste opazili, da so njihovi odgovori omejeni na otrokove lastne izkušnje. Primer – predšolski otroci bodo na 3. vprašanje pogosto odgovorili z ”ker je bil tretji dedek”. Otroci razmišljanje povezujejo s svojimi dejanskimi, konkretnimi izkušnjami. Če otrok še ni videl plešastega človeka (ali dovolj njih), mu odgovor morda ne bo padel na pamet. Morda bo otrok odgovoril: ‘Ker je imel plavalno kapo” – morda je otrokova izkušnja suhih las ob potopu v vodo povezana s plavalnim tečajem v vrtcu! 

To zavedanje je lahko odlična spodbuda za nas, starše, da otrokom omogočamo pestre izkušnje, jih ne omejujemo z abstraktnim učenjem (zasloni,
faktografiranje, pasivno poslušanje, naši monologi,…), ampak jim dejansko zagotovimo konkretne izkušnje sveta. 

Morda pa boste opazili, da jim v situacijah, ko ne najdejo smiselnega odgovora na pomoč priskoči drug mehanizem – domišljija

Domišljija je izjemno pomemben mehanizem, ki otrokom pomaga premagovati omejitve izkušenj in znanja. Ko otrok ponudi domišljijski odgovor, na primer: “Ker je imel tretji na glavi sonce, ki je pojedlo njegove lase!”, je to znak, da otrok aktivno raziskuje možnosti in gradi svoje razumevanje sveta. Takšni odgovori niso zgolj simpatični, ampak kažejo na razvijanje ustvarjalnega razmišljanja in sposobnosti iskanja rešitev, ki nista omejeni zgolj na konkretne izkušnje.

Namesto popravljanja odgovora ali pripomb, da ”to pa ni mogoče”, je smiselno, da
priznate otrokov trud ob iskanju rešitev. (To pa je zanimiva ideja! Res si predstavljam, kako bi sonce lahko pojedlo lase).

Lahko otroka tudi spodbujate, da razširi svojo idejo: : “Kako pa misliš, da bi sonce izbralo, čigave lase bo pojedlo? Je to mogoče preprečiti?” .
Seveda pa domišljijo lahko kasneje povežete tudi z resničnostjo, kot na primer: ”Zares zanimiva misel. Veš, plešasti ljudje izgubijo lase, ker telo ne dela več novih. Zakaj pa misliš, da se to zgodi?” – S tem otroka uvajajo v kritično razmišljanje in ga spodbujajo k razumevanju dejanskih vzrokov in posledic.

Domišljija in ustvarjalno razmišljanje igrata ključno vlogo pri razvoju veščin reševanja problemov.

Otrok, ki razvija domišljijo:

  • Raziskuje različne perspektive: To je osnova divergentnega mišljenja, ki mu omogoča iskanje več možnih rešitev za določen problem.
  • Premaguje ovire: Ko otrok uporablja domišljijo, presega omejitve svojega trenutnega znanja in išče inovativne pristope k problemom.
  • Razvija vztrajnost: Domišljijski odgovori pogosto vključujejo več poskusov, kar gradi otrokovo potrpežljivost in pripravljenost za raziskovanje.

Praktična uporaba tega procesa je vidna kasneje v življenju, ko se otrok sooča s kompleksnimi težavami. Namesto da bi obupal ob prvi oviri, bo zmožen preizkusiti različne rešitve, kritično ovrednotiti svoje izbire in po potrebi uporabiti ustvarjalne pristope. Starši, ki spodbujajo in cenijo domišljijo, torej otrokom omogočajo, da postanejo inovativni, vztrajni in prilagodljivi odrasli.

Okej, zdaj pa k ugankam!

Trije moški so skočili v globoko vodo. Ob skoku so se vsi trije potopili, samo dva pa sta ven prišla z mokrimi lasmi. Zakaj?
(odgovor: Tretji ni imel las, bil je plešast)

Žep je prazen, a vseeno je nekaj notri. Tipam! Kaj je v žepu?
(odgovor: Luknja!)

Pred tabo so tri sobe. V prvi so moški s pištolami. V drugi sobi divja ogenj. V tretji sobi so levi, ki so nazadnje jedli pred dvema letoma. Katera soba je najbolj varna? V kateri sobi bi lahko najbolj varno spal?
(odgovor: V tretji, če levi niso jedli že dve leti, so mrtvi)

Na mizi so 3 pomaranče. Vzameš dve pomaranči. Koliko pomaranč imaš?
(odgovor: Dve, ker si vzel dve.)

Imam krila in lahko letim. Nisem ptica, a po nebu drvim. Kaj sem?
(odgovor: Letalo)

Jaz sem tvoja sestra, ampak ti nisi moja sestra. Kako je to možno? Kdo sem?
(odgovor: brat)

 

Potujem lahko po širnem svetu, ampak vedno ostanem v kotu. Kaj sem?
(znamka)