Okolje vrtca in okolje doma sta si različna kot noč in dan. Med tem, ko dom za otroka predstavlja miren pristan, vrtec otroku praviloma predstavlja večji izziv – pričakovanja do otroka so višja, otrok je soočen z več preizkušnjami v smislu prilagajanja, čakanja in podrejanja, več je frustracije in manj uglašanja nanj.
Ti izzivi so za otroka v bistvu zelo pomembni in podpirajo zdrav razvoj! Pomembno je, da ima otrok tekom razvoja izkušnje različnih socialnih kontekstov, različnih dinamik. Morda zanj izzivi res niso najbolj ugodni, ampak spomnimo – odpornost in trdoživost se ne razvija na ”ravnem terenu”.
Okej, ampak zakaj pa grize (oziroma se poslužuje drugih nezrelih oblik vedenj)?
Ključno je zavdanje, da se otrok na svoje vznemirjenje in frustracije odziva z orodji, ki jih ima na voljo.
Medtem, ko odrasli svojo frustracijo in svoje potrebe zmoremo izražati z asertivno komunikacijo, z bogatim besednim zakladom, z umikom,… otrok teh orodij še nima. Otroci se na frustracijo (sploh, če je ta visoka) izražajo telesno – udarijo, potisnejo, ugriznejo.
(Si predstavljate koliko dela bi nam bilo prihranjenega, če bi otrok že na svet prinesel odzive, kot so: ”Razumem, da želiš igračo s katero se ravnokar igram. Najprej bi želela zaključiti z igro, potem pa je lahko tvoja. Potrebujem še 10 minut.”)
Mnogo staršev se bo tekom razvoja otroka srečalo z nezrelimi vedenji. Ta vedenja so (včasih boleča za opazovanje), a v resnici normalna, pričakovana. To pa seveda ne pomeni, da lahko rečemo: ”eh, saj to je normalno, je pač še majhen.” Nikakor. Če tudi razumemo, se na vedenja moramo odzvati, moramo držati višja pričakovanja do otroka, saj sicer nikoli ne bo stopil ven iz teh. Le zakaj bi? Zato je naša reakcija na vedenje nujna. Zelo je pomembno, da ob teh trenutkih zastopamo držo ničelne tolerance do nasilja.
Torej, kaj pa vi lahko storite?
Realno boste na grizenje (ali drugo nezrelo vedenje) zelo težko neposredno vplivali, če vas ni tam. Največjo težo učinka nosijo ljudje, ki so ob otroku, ko se to zgodi.
Ob reševanju in podpiranju otroka bomo najbolj učinkoviti, če se vsi zavedamo svojih odgovornosti. V tej situaciji je odgovornost vrtca, da se na to vedenje odzove in iz otroka izvabi bolj zrelo vedenje. Njihov ustrezen odziv bo v teh situacijah nosil največjo težo.
Vaša odgovornost pa je z vrtcem sodelovati in oddajati reguliranega otroka.
Kot je tudi vaša odgovornost otroka zvečer spraviti v posteljo. Si predstavljate, da bi vzgojiteljici rekli: ”Zvečer noče zaspati, uredite!”. Ali pa: ”Odvadite ga od dude, potem pa bomo mi prevzeli!”. Narobe svet!
Torej vaša odgovornost in način, kako v čim boljši meri preprečevati ta vedenja je način vzgoje in vodenja otroka.
Če otroka vzgajate z dlanjo permisije, popustljivosti in ustvarjanja konstantnega udobja, bo otrok, popolnoma nevešč in neizkušen čustva frustracije, na ta občutja reagiral bistveno bolj intenzivno kot sicer. Lahko si predstavljate: če en del dneva (dom) predstavlja popolno ugodje, srečo in rožice, nobene izkušnje izziva in neudobja, drug del dneva pa visoka pričakovanja, meje in prilagajanje, bo vrtec zanj popolnoma tuje, alarmantno okolje. Torej – pomembno je, da ima otrok tudi v domačem okolju, varnem zavetju, priložnost frustracij. Pomembno je, da odrašča ob doslednih mejah in občasnih frustracijah.
V drugem ekstremu pa – če otroka vzgajamo pretrdo (visoka pričakovanja, nizka povezanost), otrok nikjer ne zadiha! V vrtec prinaša poln nahrbtnik frustracije in ob ga ob najmanjšem trenju sprazne (udari, ugrizne).
Kurativno pa največjo težo rešitve te situacije lahko predstavljajo ti koraki:
- Otrok se regulira z gibanjem. Otrok višek frustracije odlaga s telesom, s ”švicanjem” – ko pleza, teče, skače, nori. Gibanje je obenem tudi poligon za gradnjo trdoživosti, saj se, napolnjen z notranjo motivacijo, srečuje z izzivi, težavami in jih vztrajno in pogosto tudi zelo uspešno rešuje. Gibanje in tveganje sta hkrati tudi baza gradnje samozavesti, predstave o lastnih zmožnostih. Pomembno je, da ima otrok v teh obdobjih zares dovolj priložnosti za gibanje.
- Stopite do strokovnih delavcev in v ekipnem duhu skupaj pripravite načrt. Povejte kaj vam funkcionira doma, predajte trike in orodja s katerimi si lahko pomagajo. Bodite odprti za njihove predloge, opažanja. Verjemite, da vsak od vas nosi pomemben del, ki ga s skupnimi močmi lahko sestavite v dragoceno celoto.
- V kolikor vam iskanje ravnovesja med mejami in povezanostjo predstavlja izziv, vas vabim v spletni program: Čustvena regulacija in postavljanje meja, kjer vam lahko predam orodja in znanje, ki bo okrepilo vaše delovanje.